advantage180x130

ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana

NASLOV PODJETJA: Nazorjeva 6, 1000 Ljubljana

INTERNETNA STRAN: www.advantageaustria.org/si/

E-NASLOV: ljubljana@advantageaustria.org

ŠTEVILO ZAPOSLENIH: 10

OPIS ORGANIZACIJE

ADVANTAGE AUSTRIA nudi avstrijskim podjetjem in njihovim mednarodnim poslovnim partnerjem s pomočjo več kot 110 pisarn v več kot 70 državah sveta obsežno ponudbo storitev. Vsega skupaj 800 sodelavcev in strokovnih svetovalcev Vam pomaga izbrati primerne dobavitelje in poslovne partnerje iz Avstrije. Letno prirejamo več kot 1.200 prireditev, katerih cilj je navezovanje poslovnih stikov. Poleg tega Vam pomagamo pri iskanju uvoznikov, distributerjev in trgovskih zastopnikov ter Vam nudimo podrobne informacije o avstrijskem gospodarstvu in vstopu na avstrijski trg.

ADVANTAGE AUSTRIA je uradni zastopnik avstrijskega gospodarstva v Sloveniji. Avstrijskim podjetjem nudimo pomočpri navezovanju stikov v Sloveniji.

KAJ PONUJAMO OBISKOVALCEM / KAJ LAHKO OBISKOVALCI IZVEDO NA NAŠI STOJNICI

Na kariernem sejmu v Cankarjevem domu se bo na skupnem razstavnem prostoru ADVANTAGE AUSTRIA predstavilo 7 vrhunskih avstrijskih izobraževalnih ustanov ter 2 uspešni podjetji. Se želite izobraževati v Avstriji ali zaposliti pri avstrijskem delodajalcu? Obiščite nas na sejmu!

INTERVJU Z DIREKTORJEM ADVANTAGE AUSTRIA LJUBLJANA:

Peter Hasslacher Advantage Austria Ljubljana - nova3

“Slovenski delavci so zelo dobrodošli onstran meje”

Prost pretok delovne sile je nedvomno oživil dogajanje na delovnem trgu Evropske unije. Omogočil je državam, da po potrebi hitreje reagirajo na pomanjkanje deficitarnih poklicev s pomočjo tujih delavcev. O priložnostih za slovenske delavce v Avstriji in izzivih, s katerimi se srečujemo na eni in drugi strani, smo se pogovarjali z dr. Petrom Hasslacherjem, direktorjem ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana.

1. Kaj je Advantage Austria?
ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana je uradno predstavništvo avstrijskega gospodarstva v Sloveniji. Naš osrednji cilj je krepitev gospodarskih odnosov med Avstrijo in Slovenijo. Avstrijskim podjetjem nudimo informacije o slovenskem gospodarstvu in vstopu na slovenski trg. Pomagamo jim pri iskanju uvoznikov, zastopnikov, poslovnih partnerjev in sodelavcev.
Slovenskim podjetjem nudimo različne povezave z avstrijskim gospodarstvom. Organiziramo B2B prireditve z vseh področij in tradicionalna gospodarska srečanja, kjer se slovenska podjetja lahko srečajo z avstrijskimi, spoznajo njihovo ponudbo in postavijo temelje za nove poslovne priložnosti.

2. Kako avstrijski delodajalci vidijo slovenski trg dela?
Ko avstrijska podjetja stopijo v stik s slovenskimi podjetji in delovno silo, najprej opazijo, da kljub različnemu jeziku med obema državama obstajajo številne podobnosti. Navade in mentaliteta so podobne kot doma, delavci so dobro izobraženi, fleksibilni in jezikovno zelo kompetentni. Največje nezadovoljstvo delodajalcev je pri obdavčitvi njihovih zaposlenih, ki je odstotkovno višja kot v Avstriji. Problem je tudi delno zastarela in zelo stroga zakonodaja na trgu dela. Le-ta zelo omejuje fleksibilnost pri zaposlovanju.

3. Kaj avstrijska podjetja cenijo pri slovenski delovni sili?
V naši raziskavi o investicijski klimi v Sloveniji, ki jo vsako leto izvedemo med avstrijskimi podružnicami v Sloveniji, smo opazili zelo pozitivni odziv pri vprašanjih glede delovne sile. Podjetja so zadovoljna s kvaliteto, izobrazbo in razpoložljivostjo delovne sile, z njeno pripravljenostjo do dela, jezikovnimi kompetencami in fleksibilnostjo. Ravno iskalci dela, ki se zanimajo za delo v mednarodnih podjetjih, načeloma pripadajo relativno mladi populaciji in so tako polni elana ter želje do udejstvovanja ne samo doma temveč tudi v tujini.

4. Kakšni so projekti ADVANTAGE AUSTRIA na področju trga dela?
Prav v preteklem letu smo v sodelovanju z večjimi mednarodnimi podjetji v regiji, kot so Palfinger in ADK, pričeli razvijati pilotni projekt na področju sekundarnega izobraževanja. Projekt »dualnega izobraževanja« naj bi omogočil boljšo pripravljenost prihajajočih generacij na trg dela in olajšal možnost iskanja prve zaposlitve. Izobraževanje bo tako potekalo v okviru Tehniškega šolskega centra Maribor s praktičnim delom v sodelujočih obratih. Korist bodo imela tudi podjetja, saj bodo dobila možnost razviti poklicne profile, ki jih potrebujejo za uspešen razvoj v prihodnosti. Projekt je trenutno še v razvojni fazi, a bo s pričetkom prihodnjega šolskega leta že zaživel.

5. Katere težave vidite v okviru prostega pretoka delovne sile v EU prostoru?
Prosti pretok delovne sile je nedvomno oživil dogajanje na delovnem trgu Evropske unije. Omogočil je državam, da po potrebi hitreje reagirajo na pomanjkanje deficitarnih poklicev s pomočjo tujih delavcev. Velike razlike med posameznimi članicami so predvsem v sistemih obdavčitve, varstva pri delu, zdravstvenih zavarovanj in dodatkov. Te razlike lahko hitro zavedejo v prepričanje, da je država x znatno cenejša kot država y – pri delodajalcih na eni in pri delojemalcih na drugi strani. Te namreč izhajajo iz različnega dojemanja plač. Delodajalci na eni strani gledajo samo bruto plače, medtem ko je za delavce pomembna neto plača. Primerjalno gledano so razlike v neto plačah dosti manjše kot je splošno prepričanje med delojemalci.

6. Kaj so značilnosti dnevnih migrantov med Avstrijo in Slovenijo?
Predvsem v obmejnih regijah Štajerske, Koroške, Prekmurja in Gorenjske veliko število Slovencev dnevno potuje čez mejo na delo v Avstrijo. Teh dnevnih migrantov, ki v Avstriji zavzemajo predvsem pozicije, za katere ni dovolj delovne sile, je trenutno že več kot 14.000. Ti delavci imajo dobro znanje nemškega jezika in so s svojimi kvalifikacijami zelo dobrodošli onstran meje. Po gospodarski krizi se je iskanje le-teh še pospešilo, saj imajo podjetja ponovno možnost širiti proizvodnjo. Velik problem, ki ga imajo slovenski dnevni migranti, pa predstavlja problematika obdavčevanja, ki s strani države še vedno ni rešena.

7. Kaj menite o problematiki obdavčitve slovenskih dnevnih migrantov?
Problematika obdavčevanja je za delavce, ki dnevno potujejo na delo v Avstrijo, velik problem. Izvira iz dejstva, da imamo v Avstriji in Sloveniji različni dohodninski lestvici. Glede na to, da so delavski migranti zavarovani v Avstriji in tudi socialne storitve prejemajo tam, težko razumemo stališče trenutne ureditve na osnovi načela obdavčitve globalnega dohodka, po katerem morajo vsako leto prav v okviru dohodnine doplačati razliko po slovenski dohodninski lestvici. Bonitete, kot sta malica in prevoz na delo, so v Avstriji urejene drugače. Problematika obdavčitve bi se lahko hitro in preprosto uredila tako, da bi imeli višjo splošno davčno olajšavo oziroma, da bi lahko migranti uveljavljali stroške malice in prevoza na delo.

8. Je Avstrija res „Indija-Koromandija“ glede plačila dela?
Standard v Avstriji je višji kar posledično pomeni, da je za večino delovnih mest mesečna plača neto tudi do 30% višja kot v Sloveniji. Kot že rečeno je tudi obdavčitev plač ugodnejša. Predvsem 13. in 14. plača sta v Avstriji znatno nižje obdavčeni kot v Sloveniji. Seveda pa stanje na trgu dela tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji narekujejo predvsem ekonomski dejavniki. Tukaj smo ugotovili, da so potrebe po kvalificiranih delavcih na obeh trgih zelo primerljive. Tako se iščejo mizarji, zdravstveno osebje, skrbniki za ostarele, programerji, sistemski administratorji in obdelovalci kovine. Prav ta zadnja skupina trenutno dosega rekordne plače prav zaradi zelo velikega pomanjkanja kadra.

Kategorije:
  • delodajalciDelodajalci

Prejemanje e-novic MojeDelo.com