MESTNA OBČINA KOPER

ŽUPAN OBČINE

Boris Popovič

STATISTIČNI PODATKI OBČINE

Število prebivalcev: 50.902
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču, januar 2015): 19.954
Število zaposlenih oseb (po občini delovnega mesta, januar 2015): 19.799
Število samozaposlenih oseb (po občini delovnega mesta, januar 2015): 2.245
Število registriranih brezposelnih oseb (april 2015): 2.528
Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR, januar 2015): 1.034
Število podjetij (SURS leto 2013): 5.965

PREDSTAVITEV OBČINE

Mestna občina Koper predstavlja središče ene od osmih regij v Sloveniji. Je vodilna pri gospodarskem, družbenem in prostorskem razvoju, zaradi posebne identitete in prepoznavnosti pa je tudi kulturno stičišče v regiji.

Občina v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun ter samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge) določene z zakonom in s statutom, ter kot svoje, opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. Naloge so opredeljene v Statutu in Odloku o organizaciji in delovnem področju Občinske Uprave MOK. Zaposleni v občinski upravi imajo povprečno VII. izobrazbeno stopnjo.

Občina je narodnostno mešana, s prepletanjem spoznanj, izkušenj, interesov in vrednot različnih narodov in narodnosti nastaja specifična kultura sožitja, sodelovanja in prijateljstva.
Mestna občina Koper je ena od enajstih mestnih občin v Sloveniji. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma, prometa (Luka Koper) in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Meri 303,2 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 7. mesto. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 4. mesto.

Gospodarstvo v Mestni občini Koper ima po številu gospodarskih družb, številu delovnih mest, finančnem obsegu in strukturi gospodarskih dejavnosti prevladujoč vpliv na gospodarske razmere v celotni Obalno-kraški regiji. Najpomembnejše dejavnosti za urbano območje Kopra so transport in logistika, predelovalne dejavnosti, storitvene dejavnosti ter turizem. Navedene dejavnosti izstopajo po ustvarjeni bruto dodani vrednosti in po število zaposlenih v dejavnostih.
Ena najpomembnejših in največjih gospodarskih družb je Luka Koper, luški kompleks pa danes ni pomemben le za ožje zaledje, ampak tudi za velikanski zaledni prostor, ki se je zaradi specializiranosti pristanišča širil daleč v srednjo in vzhodno Evropo. V prvih treh mesecih letošnjega leta (2015) je ustvarila 42,6 milijona EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tudi skupni ladijski pretovor se je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal, in sicer za tri odstotke na dobrih pet milijonov ton.

Koper je tudi mesto srednjih in malih podjetij, saj jih je registriranih skoraj 6.000, ki letno ustvarijo okrog 3 milijarde EUR prihodkov. Poleg Luke Koper, Intereurope, Cimosa, ki so velika podjetja, je tu kar nekaj uspešnih srednjih podjetij kot na primer Lama Dekani, Istrabenz plini in drugi.

Ni za zanemariti niti potniškega prometa oziroma pomorskega potniškega turizma, ki prinaša delo neposredno več kot 150 različnim subjektom, posredno pa so ti še številčnejši.

INTERVJU Z ŽUPANOM

ZUPANKOPERKakšna je strategija občine pri razvoju gospodarstva, še posebej v kontekstu povečevanja delovnih mest?

Za razvoj gospodarstva, malega gospodarstva in drugih dejavnosti je nedvomno pomembno ustvarjanje prostorskih pogojev, kot gradnja in urejanje gospodarskih con ter reurbanizacija že obstoječih con in spodbujanje gospodarske dejavnosti, ki temelji na lastnem znanju in inovacijah, na zelenih gospodarskih projektih. Obenem se v MOK trudimo izboljšati kakovost življenja, kjer imamo v mislih predvsem skrb za starejše prebivalstvo, gradnjo neprofitnih stanovanj, naravno sobivanje, ekološko osveščanje občanov ipd. H krepitvi gospodarstva pripomorejo tudi kvalitetnejše, dostopnejše in hitrejše javne storitve ter vzpostavitev modernih cestnih in železniških povezav, ki pa niso odvisne od nas.

V Mestni občini Koper dajemo velik pomen spodbujanju razvoja turizma različnih zvrsti (klasični, športni, navtični, nakupovalni), v zadnjih letih pa je razcvet doživel pomorski potniški turizem. Lani smo tako zabeležili več kot 460 potniških ladij, ki so v Koper pripeljale več kot 410.000 potnikov. Povprečna poraba po potniku je 78 €, za člane posadke pa se poraba vrti okrog 23 €. Potniški turizem v Kopru prinaša delo preko 150 različnim izvajalcem, da učinkov tovrstnega turizma na ostalih področjih niti ne omenjam. Koper je danes znano potniško pristanišče, katerega prednost so med prvimi prepoznali mali trgovci v mestnem središču, ki so se združili v Zavod Koper otok, krog tistih, ki jih ta vrsta turizma pomeni izziv, pa se širi.

Kakšno je stanje brezposelnosti v vaši občini in s kakšnimi ukrepi se lahko pohvalite za njeno zmanjšanje?

Mestna občina Koper je del Obalno-kraške regije. Za regijo je v primerjavi s slovenskim povprečjem značilna nižja stopnja brezposelnosti. Aprila 2015 je bila stopnja registrirane brezposelnosti v regiji 12,2 %, v Sloveniji pa 13,3 %, v sami Mestni občini Koper pa 11,4%.
Obmorska in obmejna lega ter pestra gospodarska struktura dajejo regiji sicer prednost pred ostalimi regijami v državi. Tri četrtine vseh delovno aktivnih v regiji je zaposlenih v storitvenih dejavnostih. Znotraj tega sektorja je največ zaposlenih v trgovini, poslovnih storitvah in prometu ter gostinstvu in turizmu. Pristanišče in vse z njim povezane dejavnosti pomembno vplivajo na razvoj in zaposlovanje v regiji, kakor tudi razvita cestna infrastruktura.

Ob koncu aprila je bilo v evidenci prijavljenih 2.528 brezposelnih oseb. Med temi je 34,8 % starejših od 50 let, dolgotrajno brezposelnih oseb, prijavljenih več kot eno leto pa je bilo 45,4 %. Osebe so se največ zaposlovale v gostinski dejavnosti, gradbeništvu, trgovini, prometu ter v oskrbi stavb in okolice.

Občina podpira vključevanje brezposelnih oseb v programe javnih del, zato take programe tudi sofinancira. Javna dela so opredeljena kot lokalni oziroma državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb njihovi socializaciji, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Vsako leto občina nameni tudi sredstva za sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanje.

S katerimi izzivi se pri tem soočate? Kako jih lahko spremenimo v prednosti?

Glede na to, da bi mladi po končanem študiju na Univerzi na Primorskem radi ostali pri nas in ker so prav mladi za marsikaterega delodajalca velika dodana vrednost, bi bilo to dejstvo potrebno upoštevati pri oblikovanju programov, ki bi spodbujali njihovo zaposlovanje. Mlajše skupine brezposelnih imajo že utečene programe, ukrepe in se izvajajo preko Zavoda RS za zaposlovanje. Izziv so tudi starejše brezposelne osebe, ki imajo veliko delovnih izkušenj, znanja in kompetenc.

Kaj menite, da bi lahko storila država in kaj posameznik, za to, da se število delovnih mest v občini poveča?

Država bi lahko vplivala na število delovnih mest z uvedbo plačilne discipline. Na ta način bi se zmanjševale možnosti, da bi šli gospodarski subjekti v stečaj, s čimer se posledično povečuje brezposelnost. Možnosti povečnega zaposlovanja so tudi s prijavo dobrih projektov na razne EU razpise, pri katerih lahko sodelujejo tako posamezniki in gospodarske družbe kot tudi lokalna skupnost. To je zagotovo en od načinov povečevanja zaposljivosti.

Krepitev zaposlitvenih možnosti bi lahko uveljavili tudi z ukrepi različnih aktivnosti in projekti, katerih končni cilj je aktivacija nezaposlenih, vključno s tistimi iz ranljivih ciljnih skupin. Ključen je celovit pristop in sodelovanje institucij na občinski ravni, ki so aktivne na tem področju. Zato je potrebno vzpostaviti mrežo institucij, ki delujejo na področju podpore zaposlovanju, izobraževanja, podpore podjetništvu, inkubatorjev in občin (Zavod RS za zaposlovanje, Ljudska univerza Koper, Univerzitetni inkubator Primorske, UP – Karierni center – Služba za VKO, RRC Koper, Medpodjetniški izobraževalni center MIC v Kopru, Rotunda, Pina in druge nevladne organizacije).

Potem je tukaj še socialno podjetništvo. Gre za ukrep in programe, ki bodo po eni strani ponudili možnosti za zaposlovanje, po drugi strani pa dvignili kakovost življenja v regiji. V Mestni občini Koper si želimo nadaljevati tudi s programi vseživljenjskega učenja ter s programi pridobivanja znanj in kompetenc za delo, ki se že izvajajo na Ljudski univerzi v Kopru.

Kakšen je vaš odnos do lastnikov večjih podjetij v občini? Kako vidite njihovo vlogo pri splošnem razvoju občine?

Z lastniki večjih podjetij v občini dobro sodelujemo, seznanjeni smo z njihovimi problemi in pomagamo v okviru svojih pristojnosti po najboljših močeh. Občina ima na tem področju omejene pristojnosti, gre predvsem za ustvarjanje podpornega okolja, na primer na področju komunalnega prispevka. Pomembno pa je poudariti tudi dejstvo, da velika odgovornost do podjetij in gospodarstva nasploh sloni na državi.

Kateri vaši prijemi so v zadnjem letu/dveh prinesli največ optimizma pri razvoju gospodarstva in posledično delovnih mest?

V zadnjih letih smo, tako kot vse od moje prve izvolitve za župana konec leta 2002 naprej, pospešeno vlagali v infrastrukturo, tako za Koprčanke in Koprčane kot tudi za obiskovalce in seveda turiste. Kot sem že omenil, smo poleg klasičnega, športnega, navtičnega in nakupovalnega turizma, v zadnjih letih razvili predvsem pomorski potniški turizem.

Tudi gradnja gospodarsko-obrtne cone Sermin, gre ne nazadnje šele za drugo obrtno cono v občini (prvo je zastavil prav moj oče), je oziroma bo še omogočila razvoj gospodarske dejavnosti in posledično nova delovna mesta.

Obenem v Kopru igra pomembno vlogo Univerza na Primorskem, ki za večino mladih predstavlja najpomembnejšo vstopno točko na trg dela. V tekočem študijskem letu je na univerzo vpisanih 5.820 študentov, od rednih do podiplomskih magistrskih in doktorskih programov. Tudi z Univerzo veliko sodelujemo in si prizadevamo, da bi večina diplomantov po končanem študiju našla zaposlitev prav v naši občini.

NAZAJ NA VSA PODJETJA

ZADNJI NOVICI

Karierni sejem MojeDelo.com s Festi...

Upamo, da je dogodek izpolnil vaša pričakovanja. Karierni dan smo oblikovali s skupnimi močmi 40+ razstavljavcev, 90+ kadrovikov in HR strokovnjakov iz podjetij ter 2500+ obiskovalcev. Za obiskovalce smo pripravili 5 predavanj, ki jih j...

Preberi

Do svoje priložnosti pridejo tisti...

Alenka Rumbak, vodja – direktorica OS Celje, Zavoda RS za zaposlovanje Območna služba Celje je ena od dvanajstih območnih služb Zavoda. Svojo dejavnost opravlja neposredno in preko šestih Uradov za delo, ki so teritorialno skladn...

Preberi

Prejemanje e-novic MojeDelo.com