OBČINA IZOLA

ŽUPAN OBČINE

Mag. Igor Kolenc

STATISTIČNI PODATKI OBČINE

Število prebivalcev: 15.813, Stanje: 1.7.2014. Vir: SURS
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču, januar 2015): 4.943, Stanje: M12015. Vir: SURS
Število zaposlenih oseb (po občini delovnega mesta, januar 2015): 4.737, Stanje: M12015. Vir: SURS
Število samozaposlenih oseb (po občini delovnega mesta, januar 2015): 575, Stanje: M12015. Vir: SURS
Število registriranih brezposelnih oseb (april 2015): 777, Stanje: M12015. Vir: SURS
Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR, januar 2015): 973,11 Eur Stanje: 1.7.2014. Vir: SURS
Število podjetij (SURS leto 2013): 1.883 Stanje: l. 2013. Vir: SURS

PREDSTAVITEV OBČINE

Občina Izola leži na jugozahodnem delu Republike Slovenije in je del obalno-kraške regije. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 182. mesto. Na vzhodu meji na občino Koper na zahodu in jugu pa na piransko občino. Izola je mesto, ki ga je potrebno spoznati, in ko ga človek spozna, ga zlahka vzljubi. Staro mestno jedro z ozkimi ulicami, obrtniškimi delavnicami in galerijami daje občutek domačnosti, razgiban obmorski pas s kopališči navdihuje tudi najbolj zahtevne obiskovalce. Čudovit pogled na morje pa bodo doživeli tisti, ki se bodo odpravili na izolsko podeželje. Kakovost turistične ponudbe dopolnjuje bogat program prireditev in dogodkov. Ob tem pa spodbujamo lokalni razvoj in ponudbo domačih izdelkov ter jedi pripravljene po receptih, ki so del istrske kulinarične dediščine.

INTERVJU Z ŽUPANOM

ZUPANIZOLAKakšna je strategija občine pri razvoju gospodarstva, še posebej v kontekstu povečevanja delovnih mest?

Strategija Občine pri razvoju gospodarstva so delovna mesta z dodano vrednostjo in trajnostni razvoj. Sem zagovornik tega, da je potrebno podpreti vsako dobro idejo, ne pa za vsako ceno. Ljudje večkrat pridejo z idejami in želijo neka sredstva, so pa za to pripravljeni narediti bolj malo. Skratka, Občina je zagotovo tista, ki mora ustvarjati pogoje za gospodarski razvoj, ne bo pa Občina odpirala podjetij. Poleg tega si Občina prizadeva, da nastajajo delovna mesta z dodano vrednostjo – torej delovna mesta, za katere se zahteva višja stopnja izobrazbe in so zanimiva predvsem za mlade, zaposleni pa za delo dobijo dostojno plačilo. Izola je bila v preteklosti industrijsko mesto z delovnimi mesti, ki so imela nizko dodano vrednost. Danes je Izola bolj obrtniško mesto, podjetja so propadla, upokojenci pa se z nizkimi pokojninami borijo za preživetje. Ne smemo dopustiti, da bi se ta zgodba ponovila.

Kakšno je stanje brezposelnosti v vaši občini in s kakšnimi ukrepi se lahko pohvalite za njeno zmanjšanje?

V Izoli beležimo približno 13 odstotno stopnjo brezposelnosti, ki od leta 2011 ne narašča in prav tolikšna je stopnja brezposelnosti v regiji in v Sloveniji. Na Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih približno 900 brezposelnih oseb, od tega je dobrih 35 odstotkov starejših nad 50 let, dobra tretjina brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo in nekaj več kot 40 odstotkov dolgotrajno brezposelnih.
Občina je v zadnjih letih na področju zagotavljanja pogojev za nastanek novih delovnih mest ukrepala na različnih področjih. Znižali smo na primer komunalni prispevek za nove poslovne gradnje za 50 odstotkov, znižali smo tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za odprte površine poslovnih dejavnosti in najemnine zunanjih javnih površin. Pripravili smo tudi novo obrtno cono na vzhodu mesta. V tej coni želimo imeti dodano vrednost, nova delovna mesta in trajnostni razvoj. Izdan je bil tudi večjezični predstavitveni katalog za podjetnike kot pomoč pri promociji podjetnikov. Skozi razpis za spodbujanje podjetništva smo v letih 2013 in 2014 podelili dobrih 246 000 evrov.

S katerimi izzivi se pri tem soočate? Kako jih lahko spremenimo v prednosti?

Velika težava, ki je hkrati izziv je pridobivanje evropskih sredstev. Kot sem že večkrat dejal, je to zame torta, ki je dana na mizo in pokrita s steklom, ker do nje ne moremo. Iz enostavnega razloga: Občina se lahko navkljub svojemu lastnemu premoženju zadolži največ za osem odstotkov prihodkov predhodnega leta. Kaj to pomeni? To pomeni, da se lahko zadolžimo za osem odstotkov od 15 milijonov evrov. Čeprav ima občina skoraj 300 milijonov evrov premoženja. Ne vidim težav v zadolževanju, bistvo je, da ko se zadolžiš, ta denar primerno porabiš. Da investiraš v nekaj, kar ti bo prineslo neke nove vire prihodkov. Če si ustvariš vire, lahko pokrivaš potrebe, sicer ne moreš. Država pa ima trend zniževanja dohodkov občinam. Zato pravim, da je zastonj, da nam ponujajo evropska sredstva, če pa ne moremo vzeti posojila, da projekt izvedemo in nato dobimo sredstva povrnjena. Banke enostavno ne dajejo več posojil. Zato bi morala država vzpostaviti pogoje, da se ta denar dobi.

Kaj menite, da bi lahko storila država in kaj posameznik, za to, da se število delovnih mest v občini poveča?

Kot sem omenil bi morala država vzpostaviti pogoje, da lahko pridobimo evropska sredstva in s tem omogočimo napredek lokalne skupnosti. Zavedam se, da bomo tisto, kar imamo v lastnih rokah, lahko naredili, za vse tisto, kjer smo odvisni od države, pa je velik vprašaj. To se je pokazalo tudi pri sprenevedanju države in odločitvi pristojnega ministra, da se tunel Markovec ne izvzame iz vinjetnega sistema, s čimer se posledično žrtvuje štiri kilometre obale.

Kakšen je vaš odnos do lastnikov večjih podjetij v občini? Kako vidite njihovo vlogo pri splošnem razvoju občine?

Glede na trenutno situacijo je pomemben dober odnos z vsakim podjetjem, od najmanjšega do največjega. Zelo lahko bi napolnili občinsko blagajno tako, da prodamo 10.000 kvadratnih metrov površine enemu trgovcu, ki bo imel tam šest zaposlenih. Tega ne želimo. Izola ima malo prostora na razpolago, zato moramo ta prostor zapolniti smotrno. Mi premoženja ne razprodajamo. Prvič zato, ker časi niso primerni, cene so nizke. Pa tudi zato, ker ko enkrat prodaš, tega nimaš več. Zato so vse naše aktivnosti usmerjene v trajnostni razvoj.

Kateri vaši prijemi so v zadnjem letu/dveh prinesli največ optimizma pri razvoju gospodarstva in posledično delovnih mest?

Ravno konec lanskega leta je svoja vrata v Izoli odprl coworking center – skupina mladih je prišla z dobro idejo in jo dejansko tudi realizirala, občina pa ji je pri tem seveda pomagala. Razmišljamo tudi o primernem prostoru, ki bi bil namenjen malim obrtnikom. Radi bi ponudili delavnice, ki bi omogočale začetek proizvodnih in storitvenih dejavnosti za obstoječe in nove mlade podjetnike. Priložnost na različnih področjih predstavljajo tudi socialna podjetja, ki jim lahko občina priskoči na pomoč. Nadaljevali bomo tudi s projekti na prometni infrastrukturi. Tu je na primer pomemben nov vhod v Izolo pri bivšem Stavbeniku. Z novim vhodom se namreč odpirajo nove možnosti za razvoj industrijske cone, območja Male opreme, kar posledično pomeni več vlaganj v dejavnosti in nova delovna mesta. Vesel sem, ko vidim, da so ljudje sami pripravljeni nekaj narediti, občino pa prosijo le za pomoč pri tem. Seveda so tudi taki med nami, ki čakajo, »da jim bo nekaj padlo z neba«, vendar so uspešnejši tisti posamezniki in skupine, ki vedo, kaj želijo in so pripravljati tudi zavihati rokave. Takim bom kot župan vedno pripravljen prisluhniti in pomagati.

NAZAJ NA VSA PODJETJA

ZADNJI NOVICI

Partner Regionalnega Kariernega sej...

Partner Regionalnega Kariernega sejma MojeDelo.com  je Štajerska gospodarska zbornica Štajerska gospodarska zbornica s kakovostnim in skrbnim delom ustvarja večje možnosti uspešnega delovanja svojih članov na slovenskem kot tudi na t...

Preberi

Karierni sejem MojeDelo.com v Novi ...

Karierni sejem v Novi Gorici je bil uspešno izveden ! Upamo, da je dogodek izpolnil vaša pričakovanja. Na kariernem sejemu je bilo 27 razstavljavcev ter 1000+ obiskovalcev. Za obiskovalce smo pripravili 5 predavanja, ki jih je obiskalo 2...

Preberi

Prejemanje e-novic MojeDelo.com