»Regija ima veliko nepokoriščenega potenciala«

Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, skupaj s širšo regijo ponuja pestro ponudbo delovnih mest. Bližina avstrijske meje in dobra prometna povezanost posameznikom omogočata paleto priložnosti, a izzivi zaposlovanja so še vedno tu in eden izmed ključnih akterjev pri zmanjševanju brezposelnosti je Zavod RS za zaposlovanje. Pogovarjali smo se z mag. Tomažem Žirovnikom, direktorjem Območne službe.

1. Kaj bi v regiji potrebovali, da bi lahko še bolje reševali problematiko zaposlovanja in strukturnega neskladja?

Regija, zlasti Mariborska, deloma pa tudi širša, potrebuje predvsem kakovostna delovna mesta. To pomeni delovna mesta z nekoliko večjo dodano vrednostjo, delovna mesta ki bi omogočila zaposlovanje strokovnjakov, kadra z visokošolsko, ali vsaj srednješolsko izobrazbo. Tu je še veliko nepokoriščenega potenciala, zlasti pri mladih iskalcih zaposlitve, strokovnjakih s VI, VII ravnijo izobrazbe ali višjo, ki preprosto težko dobijo pravo priložnost v lokalnem okolju, v regiji. Kar precej je odliva ravno tega potenciala v druga okolja, tudi preko meja Slovenije. Redki se vračajo, saj praviloma uspejo drugje in jim vrnitev v to okolje ne predstavlja izziva, kar pa še povečuje razkorak v razvoju.

Strukturna neskladja, ki jih ne more premostiti sam trg dela (torej prilagajanje med ponudbo in povpraševanjem) poskušamo zmanjševati z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, predvsem pa s svetovalnim delom brezposelnim osebam. Svetovanje za karierne poti, ki povečujejo možnosti zaposlitve, približajo potrebam delodajalcev, kar pa je običajno kar dolgotrajnejši proces. Pa vendarle daje lepe rezultate in omogoča nove karierne priložnosti osebam, ki niso nikoli prej razmišljale v smeri pridobitve novih znanj in poklicev.

To kar regija najbolj in najprej potrebuje pa je:

  • Optimizem, zavedanje, da se razmere na trgu dela izboljšujejo in da so lahko še boljše…če le vsak prispeva svoj droben delček k nasprotovanju splošnemu prepričanju, da se ne more nič premakniti in spremeniti na bolje.
  • Hrabrost, drznost, samozavest, da uresničimo prej omenjen optimizem. Čeprav droben korak in skromno dejanje, vendarle šteje vsak poskus v smeri, dati (si) priložnost in narediti nekaj za izboljšanje v regiji.
  • Zaupanje, poštenost in spoštovanje temeljnih delovnopravnih standardov ter zavedanje o spremenjenih okoliščinah na trgu dela. Tega se morajo zavedati tako iskalci zaposlitve in prilagoditi svoja znanja ter ravnanja in tega se morajo zavedati delodajalci, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi trga. Običajno pa so najbolj propulzivni in tisti, ki hodijo v korak s časom, tako udeleženci raznih posvetov in srečanj na to temo …pa tudi dogodka kot je ta zaposlitveni sejem.

2.  Katere profile menite, da boste v regiji v prihodnje najbolj potrebovali (gledano na naslednje 3-5 let)?

Sicer so napovedi za prihodnost vedno nehvaležno početje. Razmere se lahko namreč zelo hitro spremenijo in okolje, kot je Podravska regija so izjemno občutljive na dogajanja na tujih trgih (zlasti nemški in avstrijski trg). Na trgu dela se spremembe sicer dogajajo z rahlim časovnim zamikom glede na tokove na trgu kapitala ter zlasti nihanja na trgu blaga in storitev. Pa vendar pri nekaterih napovedih in trendih na trgu dela praktično ni mogoče veliko zgrešiti. Dejavnosti in storitve ki so vezane na zanesljive demografske trende bodo zagotovo neka konstanta. To so predvsem poklici s področja zdravstva in zdravstvene nege, tudi cele palete poklicev, ki so vezani na skrb za starejše, pa seveda poklici s področja prehrane (pridelava, predelava, oskrba in zlasti priprava hrane), pa še področje računalništva, informatike. Tudi osebne storitve, socialno skrbstvo in logistika so panoge v rasti.

Jasno pa je, da bo v naslednjem letu dveh, pa še morda kakšno zraven zelo aktualno vse, kar bo v povezavi s kovinarstvom, avtomobilsko industrijo v širšem smislu – dela v proizvodnji, zlasti specifična tehnična znanja. Praktično cela paleta del, kot so orodjarji, CNC strokovnjaki, varilci, monterji, ličarji, kleparji, strugarji, strojniki, mizarji, tapetniki. Seveda so tu še gradbeni poklici, po katerih je že sedaj veliko večje povpraševanje, kot je ponudba na regijskem trgu dela. Najbolj iskani so strokovnjaki za zaključna dela v gradbeništvu: pleskarji, fasaderji, monterji stavbnega pohištva, krovci, zidarji, tesarji… Pa logistika, prevoz blaga in oseb, organizacija in optimizacija teh storitev so vedno znova med iskanimi poklici…

Tu je še cela paleta poklicev, ki jih danes niti prav ne poznamo in so s področij ki jih omogoča informacijska tehnologija, svetovni splet ter nove tehnologije, ki so danes šele v razvoju. Vsekakor predstavlja velik izziv še razvoj storitev za preživljanje prostega časa in zdravega življenjskega sloga.

3. Katere ukrepe ste izvedli v zadnjem letu in kateri so se izkazali za najbolj uspešne?

Jasno je, da ima zavod za zaposlovanje le omejen vpliv na trg dela. Pravzaprav sila majhen vpliv na nastajanje novih delovnih mest. Precej večji manevrski prostor imamo pri prilagajanju in konkurenčnosti na strani ponudbe na trgu dela. Torej pri usposobitvi brezposelnih oseb za uspešen nastop na trgu dela.    Z uvedbo  pisarn za delodajalce in nekoliko bolj specializiranimi storitvami za delodajalce smo v preteklosti praktično lahko zadostili potrebam delodajalcev. Razen redkih izjem, ki so vezani na specifične poklice in opravljanje dela v posebnih okoliščinah, smo praktično lahko zagotavljali ustrezen kader za delodajalce. Seveda se je v zadnjem letu, ali dveh to precej spremenilo. Delodajalci iščejo profile kadra, ki ga med brezposelnimi osebami ni, ali so pač še druge zahteve na teh delovnih mestih takšne, da se ponudba in povpraševanje ne ujameta.

Zato bi v prvi vrsti izpostavil zlasti ukrepe, ki so vezani na učinkovito posredovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta, še pomembnejši pa so ukrepi na področju vseživljenjskega kariernega svetovanja, s pomočjo katerega želimo odpirati nove karierne možnosti brezposelnim osebam, ki na sedanjem zahtevnem trgu dela niso dovolj konkurenčne za zaposlitev pod pogoji, ki jih postavljajo delodajalci.

Šele nato  pridejo v poštev aktualni ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Le ti morajo prestavljati tisti zadnji kamenček v mozaiku, da pride do možnosti zaposlitve tudi za osebe, ki jih brez vseh teh vlaganj, praktično ne bi bilo.

Lepe rezultate so v zadnjem obdobju dali ukrepi:

  • Prvi izziv, preko katerega je našlo veliko mladih, tudi dolgotrajno brezposelnih oseb, svojo priložnost za zaposlitev – je že zaprto javno povabilo
  • Zaposli.me – namenjen zaposlovanju posebnih ciljnih skupin brezposelnih oseb.
  • Trajno zaposlovanje mladih, ki sta še aktualna za vse zainteresirane delodajalce, ki bi želeli  zaposliti mlade brezposelne osebe, iskalce prve zaposlitve
  • Seveda pa so najbolj množično uporabljeni ter  za prilagoditev na potrebe trga dela najučinkovitejši programi usposabljanj.
  • Tudi javna dela – zelo koristen in učinkovit ukrep, namenjen socialno vključevanju najtežje zaposljivih dolgotrajno brezposelnih oseb, z namenom ponovne integracije na trg dela.

Še vedno pa je najpomembnejši osebni individualiziran pristop in svetovalno delo. Brez tega so vsi ukrepi in vsi programi aktivne politike zaposlovanja neučinkoviti in neuspešni. Pravzaprav lahko povzročijo še večje razlike in razkorake na trgu dela. Ravno zato morajo biti vsi ti ukrepi, ki na nek način pomenijo intervencije pri delovanju trga dela, dobro premišljeni, namenski, selektivni  in nastavljeni na točno določene ciljne skupine brezposelnih oseb.

 

 

 

 

ZADNJI NOVICI

Utrinki s Kariernega sejma MojeDelo.com 2017

Že 15. Karierni sejem MojeDelo.com je za nami. Upamo, da je dogodek izpolnil vaša pričakovanja. Karierni dan smo oblikovali s skupnimi močmi 81 razstavljavcev, množico kadrovikov in HR strokovnjakov iz podjetij ter okoli 10.000 obiskov...

Preberi

Mi smo pripravljeni! Vi?

Karierni sejem MojeDelo.com je tukaj, do samega začetka nas loči manj kot 24ur. Vrata Kariernega sejma MojeDelo.com v Cankarjevem domu, v Ljubljni se bodo za vas odprla jutri, v sredo 29. Novembra ob 10.00 uri in bila odprta vse do 19.00 ...

Preberi

Prejemanje e-novic MojeDelo.com