Na Zavodu si želimo tudi, da bi delodajalci ponudili več možnosti za zaposlitev visoko izobraženem kadru.

Intervju z ga. Tatjano Muhič, direktorico Zavoda RS za zaposlovanje Območna služba Novo mesto

zavodnovice

Zavod za zaposlovanje Območna služba Novo mesto zajema Urade za delo  Metlika, Novo mesto, Črnomelj in Trebnje.

Trenutno je prijavljenih v evidenco brezposelnih okrog  3.896 oseb. Nasploh je bilo leto 2017 na območju Območne službe Novo mesto (v nadaljevanju: Zavod) v znamenju pozitivnih gibanj. Število brezposelnih se je zmanjšalo za 17,5 % glede na preteklo leto.  Prostih delovnih mest je vse več. Torej priložnosti za zaposlitve so.

Kakšno je stanje brezposelnosti v vaši regiji in kako jo zmanjšujete?

Na območju Območne službe Novo mesto je stopnja registrirane brezposelnosti januarja 2018 znašala 8,1 % (v Sloveniji 9,3 %). V primerjavi z januarjem 2017 je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 1,6 % (v Sloveniji se je znižala za 1,9 %).

Konec marca 2018 je bilo na našem območju registriranih 3.896 brezposelnih oseb, kar je za 407 oseb oz. 9,5 % manj kot marca 2017 (v Sloveniji za 14,7 % manj). V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost znižala za 177 oseb oz. 4,3 % (v Sloveniji znižala za 5,2 %). Ob koncu marca 2018 je bil povprečni čas brezposelnosti oseb 39,8 meseca (v Sloveniji 29,4 meseca).

V zadnjih letih je opazen trend povečevanja potreb na trgu dela, delovnih mest je vedno več, nenehno rastejo potrebe delodajalcev po delovni sili. Z vsemi ukrepi, ki jih Zavod izvaja, še vedno zagotavljamo  trend  zmanjševanja stopnje  registrirane  brezposelnosti, ocenjujemo pa, da se bo trend zmanjševanja število brezposelnih upočasnil zaradi strukture iskalcev zaposlitve prijavljenih v evidenci Zavoda.

Katere ukrepe ste izvedli v zadnjem letu in kateri so se izkazali za najbolj uspešne?

Najprej bi izpostavili ukrepe, ki so  povezani s posredovanjem brezposelnih oseb na prosta delovna mesta. Tu ima najpomembnejšo vlogo naša Pisarna za delodajalce, ki predstavlja povezavo med Zavodom in delodajalci v lokalnem okolju. Prav tako je Zavod  povezan tudi preko delodajalskih  združenj z največjimi  delodajalci v okolju in z njimi redno sodeluje pri zagotavljanju ustrezne delovne sile.

Posredovanje primernih oseb na delovna mesta pa ne bi bilo mogoče brez ukrepov na področju vseživljenjskega kariernega svetovanja, saj svetovalno delo naših svetovalcev in individualen oseben pristop omogočajo, da pri posameznikih poiščemo nove poklicne cilje in jih pripravimo na soočenje z izzivi trga dela.

Ne nazadnje je potrebno omeniti tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni predvsem spodbujanju zaposlovanja tistih iskalcev zaposlitve, ki zaradi manjka veščin, znanja, kompetenc ter izkušenj težje konkurirajo na trgu dela.

V zadnjem letu smo tako  uspešno izvajali  ukrepe aktivne politike zaposlovanja:

  • Zaposli.me –  namenjen zaposlovanju posebnih ciljnih skupin brezposelnih oseb,
  • Trajno zaposlovanje mladih je aktualen za delodajalce, ki bi želeli zaposliti mlade brezposelne osebe,
  • Programe izobraževanja in usposabljanja, s katerimi brezposelne osebe pridobijo praktično naravnana znanja in veščine,
  • Javna dela  –  učinkovit ukrep, namenjen socialnem vključevanju  najtežje zaposljivih dolgotrajno brezposelnih oseb, z namenom ponovne integracije na trg dela.

Le s kombinacijo vseh naštetih ukrepov lahko brezposelnim osebam omogočimo nove karierne možnosti, delodajalcem pa  ustrezno  usposobljeno delovno silo.

Kaj bi v regiji potrebovali, da bi lahko še bolje reševali problematiko zaposlovanja in strukturnega neskladja?

Že več let sodelujemo z nekaterimi lokalnimi delodajalci pri pripravi programov izobraževanja in usposabljanja, ki so prilagojena potrebam delovnih procesov. V nadaljevanju pa si Zavod želi   sodelovanje še razširiti in povečati nabor izobraževanj za znanja in veščine, za katere delodajalci priznavajo, da jih delavci nimajo. Učinkovite  izobraževalne programe lahko Zavod izvaja le v sodelovanju z delodajalci in izobraževalnimi institucijami in to ne samo pri pripravi vsebine izobraževalnega programa, ampak tudi pri izvedbi, ter, kar je morda najbolj pomembno, pri takojšnji zaposlitvi usposobljenih delavcev po končanem usposabljanju. Le z zaposlitvijo lahko ti delavci svoja novo pridobljena znanja takoj uporabijo in še dodatno izpopolnijo v delovnem procesu.

Kaj so po vašem mnenju glavni izzivi s kateri se Zavod sooča?

Izzivov Zavodu v naslednjih letih še ne bo zmanjkalo. Eden največjih izzivov predstavlja ponovno vključevanje starejših iskalcev zaposlitve v delovno okolje. Opažamo, da delodajalci še ne prepoznavajo nevarnosti  morebitnega pomanjkanja vitalne delovne sile v bodočnosti in ne razmišljajo v smeri, da je potrebno izkušene starejše delavce čim dlje ohraniti delovno aktivne, vitalne in zaposlene. Tudi sami delavci prepogosto želijo predčasno zaključiti svojo aktivno delovno dobo, kar za  stabilnost gospodarstva na dolgi rok ne bo ugodno. Delež mlajših iskalcev zaposlitve se iz leta v leto zmanjšuje. Delodajalci  sicer namesto izkušenih in usposobljenih starejših delavcev zaposlijo mlajše delavce, v katere pa morajo  vložiti še veliko časa in sredstev, da postanejo enako usposobljeni in učinkoviti.

Drugi izziv, s katerimi se srečujemo na naši območni službi, je velik delež invalidov med iskalci zaposlitve. Tudi tu vidimo rešitev v sodelovanju z delodajalci, ki bodo tudi pri invalidnih osebah lahko prepoznali  možnost za kritje svojih potreb po delovni sili. To sicer za delodajalca pomeni nekoliko večji strošek zaradi prilagajanja delovnega mesta potrebam delavca. Vsako resno, odgovorno podjetje želi imeti v okolju renome kot delodajalec, ki skrbno ravna s svojimi najbolj občutljivimi zaposlenimi – invalidi – in jih kljub nepredvidljivim  gospodarskim  nihanjem ohranja  delovno aktivne.

Katere profile menite, da boste v regiji v prihodnje najbolj potrebovali (gledano na naslednje 3-5 let)?

V začetku letošnjega leta je bilo največ povpraševanja pri delodajalcih na našem območju po naslednjih poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. (238), natakarji (95), čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (69), prodajalci (57), kuharji (52), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (50), drugi delavci za preprosta dela, d. n. (47), zidarji ipd. (39), strokovnjaki za zdravstveno nego (37), vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok (29), upravljavci strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov (28), komercialni zastopniki za prodajo ipd. (25), bolničarji negovalci v zavodih (23), varnostniki (21), orodjarji ipd. (20).   Ker podoben trend vlada že nekaj let, upravičeno domnevamo, da bodo potrebe podobne tudi v naslednjih letih.  Na Zavodu si želimo tudi, da bi delodajalci ponudili več možnosti za zaposlitev visoko izobraženem kadru.

Kaj menite da bi lahko storila država in kaj posameznik, za to, da se število delovnih mest v regiji poveča?

Hitra gospodarska rast že sama po sebi narekuje veliko povečevanje števila delovnih mest v regiji, predvsem v delovno intenzivnih panogah. Potrebam po proizvodnih delavcih na našem območju ne moremo več zadostiti. Določeni delodajalci so tako odvisni že od uvoza delovne sile iz drugih držav. Opažamo, da primanjkuje delovnih mest za tercialno izobražen kader družboslovne smeri, za katere bi država lahko pripravila programe oz. spodbude z namenom večjega izhoda v zaposlitev. Pogosto se dogaja, da se visoko izobraženi iskalci zaposlitve zaposlujejo na nižjih delovnim mestih in pri tem ne izkoristijo svoje pridobljeno znanje. Žal je to izgubljen kapital.

Ena od rešitev za primerno zaposlitev visoko izobraženih je tudi samozaposlitev. V zadnjih letih se je  na področju informiranja in motiviranja posameznikov, da stopijo na svojo samostojno podjetniško pot, že veliko naredilo, kljub temu pa ugotavljamo, da je najbolj ključen pogum posameznika, da naredi ta pomemben korak.

Obeti za leto 2018

Zaradi že prej omenjenih izzivov bo leto 2018 zelo delovno, tako za Zavod, kot za vse lokalne delodajalce. Zavod se s svojimi cilji, strategijo dela in doktrino vse bolj osredotoča na problematiko strukturne brezposelnosti in posveča največjo pozornost dolgotrajno brezposelnim, nizko izobraženim ter starejšim iskalcem zaposlitve.

ZADNJI NOVICI

Partner Kariernega sejma MojeDelo.c...

ADVANTAGE AUSTRIA – ZA VAS PO VSEM SVETU ADVANTAGE AUSTRIA nudi avstrijskim podjetjem in njihovim mednarodnim poslovnim partnerjem s pomočjo cca. 110 pisarn v več kot 70 državah sveta obsežno ponudbo storitev. Približno 800 sodel...

Preberi

Partner Kariernega sejma Maribor je Radio City!

Radio City je komercialna radijska postaja v Sloveniji, ki oddaja na treh radijskih frekvencah. Na širšem območju Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Slovenske Bistrice in Šentilja. Slišen je na frekvenci 100,6 MHz, v celjski regiji na fre...

Preberi

Prejemanje e-novic MojeDelo.com