»V podjetja napotimo le preverjen in motiviran kader«

Zavod RS za zaposlovanje je osrednja institucija na trgu dela. Izvaja storitvi vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitev ter ukrepe aktivne politike zaposlovanja. O stanju v Pomurju smo se pogovarjali z direktorico območne službe, mag. Cvetko Sreš.

Kakšno je stanje brezposelnosti v vaši regiji in kako jo zmanjšujete?

Konec januarja 2017 je bilo registriranih 8.680 brezposelnih oseb, kar je za 1.322 oseb oz. 13,2 % manj kot januarja 2016 (v Sloveniji za 12,2 % manj). V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost zvišala za 467 oseb oz. 5,7 % (v Sloveniji zvišala za 4,1 %). Število brezposelnih se je zvišalo predvsem zaradi prijav delavcev po sezonskih delih v gradbeništvu in prijav delavcev, ki so zaposleni v Avstriji in so se prijavili za čas novoletnih praznikov.

Ob koncu januarja 2017 je bil povprečni čas brezposelnosti oseb 33,9 meseca (v Sloveniji 26,0 meseca).

Stopnja registrirane brezposelnosti je novembra 2016 znašala 16,2 % (v Sloveniji 10,4 %). V primerjavi z novembrom 2015 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 1,9 odstotne točke (v Sloveniji znižala za 1,3 odstotne točke). (Vir: SURS).

Po uvedbi pisarn za delodajalce na vseh uradih za delo v Pomurju imamo možnosti za kvalitetnejše delo na področju posredovanja kadra in nove pristope pri delu z brezposelnimi osebami. V podjetja napotimo le preverjen in motiviran kader. Tudi zato imamo na Območni službi Murska Sobota najvišji delež potreb, kjer delodajalci želijo sodelovanje zavoda.

Zavod direktno ne more zmanjševati brezposelnosti, saj ne razpolagamo z delovnimi mesti, lahko pa vplivamo na to, da so potrebe po kadru zapolnjene z ustreznimi delavci. Potrebno je poznati delovna mesta, izvesti kvaliteten pred-selekcijski postopek. Kandidate pred napotitvijo pripravimo na razgovor v podjetju, nudimo pomoč pri pripravi življenjepisa.

Dosti komuniciramo z delodajalci, obiskujemo podjetja, veliko razgovorov za zaposlitev je tudi na zavodu.

S katerimi izzivi se pri tem soočate?

Izzivov je več, ključni so zagotovo odprava strukturnih neskladij na trgu dela, zmanjšanje deleža dolgotrajno brezposelnih in delo z invalidi. Težko, da bomo temu kos sami, zato nujno potrebujemo programe socialne aktivacije za najtežje zaposljive.

V letu 2016 je bilo v Pomurju največ povpraševanja po naslednjih poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. (314), natakarji (301), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (173), prodajalci (171), delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah (159), strokovni sodelavci za zdravstveno nego (125), čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (124), drugi delavci za preprosta dela, d. n. (100), izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. (90), krojači, šiviljci, izdelovalci, usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji ipd. (86), elektromehaniki (86), mizarji ipd. (85), elektroinštalaterji (83), kuharji (83).

Uspemo pokriti potrebe po delavcih za preprosta dela, tudi delavce v gradbeništvu še nekako zagotavljamo največji problem pa je zagotoviti varilce, voznike tovornjakov, tehnični kader.

Vse programe usposabljanja in izobraževanja izvajamo ciljno, za odpravljanje deficita na trgu dela. Tu pa zopet trčimo v problem motivacije brezposelnih za ta dela.

V Pomurje je v zadnjih letih, v času izvajanja Pomurskega zakona prišlo več tujih delodajalcev, ki zaposlujejo  približno enake profile kadrov – ki jih na trgu primanjkuje. Mladi se za te poklice ne odločajo,če pa se že pa gredo naprej študirat ali se zaposlijo v Avstriji. Verjetno je čas, da se začnemo pogovarjati tudi o tem, koliko so ti delavci plačani, sedaj je minimalna plača standard v večini  podjetij.

Kaj menite, da bi lahko storila država in kaj posameznik, za to, da se število delovnih mest v regiji poveča?

Vsakodnevno se srečujemo z mnenjem posameznikov, ki pričakujejo, da je zavod tisti, ki jim mora poiskati delo. Izobrazba danes ne zagotavlja (dobro plačanega) delovnega mesta. Posameznik mora zelo realno razmisliti o svoji poklicni poti in vso energijo usmeriti v to, da realizira to, kar si je zadal. Zavod mu lahko le pomaga,  svetuje, ga vključuje v ustrezne programe, če mu manjka določenih znanj.

Država naj zagotavlja ustrezno paleto programov, ki bodo podpora pri zaposlovanju določenih ciljnih skupin in pridobivanju ustreznih znanj, ki jih iskalcem zaposlitve primanjkuje. V podjetjih ni zaželjeno, da osebe pridobijo le teoretična znanja, želijo, da si brezposelni pridobijo praktična, uporabna znanja. Tudi na tem področju prihaja do navzkrižja interesov izobraževalnih institucij in podjetij.  Če gre za krajša usposabljanja morajo biti izobraževalni programi tem bolj kompatibilni s potrebami podjetij, drugače imamo probleme vsi.

Število delovnih mest v regiji se bo povečevalo, če bomo uspeli delati skupaj, to pomeni, da bomo na zavodu pravočasno obveščeni o potrebah podjetij – vsaj kratkoročnih planih, imeli na razpolago kvalitetne izobraževalne programe, da bomo lahko pravočasno usposobili delavce. Pomembno sporočilo bo tudi to, ko bodo delavci videli, da se tudi doma splača delati, da se mladi ne bodo izseljevali, ker jim bo tudi v  regiji zagotovljeno dostojno in ustrezno nagrajeno delo.

Več o Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje si lahko preberete tukaj

ZADNJI NOVICI

Karierni sejem MojeDelo.com v Marib...

Upamo, da je dogodek izpolnil vaša pričakovanja. Glede na razdeljene sejemskem vodnike in registracijo obiskovalcev, je sejem obiskalo več kot 1.500 obiskovalcev kateri so imeli možnost, da se predstavijo 50 delodajalcem. Karierni dan ...

Preberi

Partner Kariernega sejma Maribor je Radio City!

Radio City Radio City je komercialna radijska postaja v Sloveniji, ki oddaja na treh radijskih frekvencah. Na širšem območju Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Slovenske Bistrice in Šentilja. Slišen je na frekvenci 100,6 MHz, v celjski re...

Preberi

Prejemanje e-novic MojeDelo.com